Kaj je ISRC?

Dvanajstmestna koda ISRC (International Standard Recording Code) določa unikatni glasbeni posnetek ali videogram po vsem svetu. ISRC omogoča preprosto in pravilno ugotavljanje katera skladba je bila predvajana in nam s tem pomaga ugotoviti, kdo so imetniki pravic na posnetku. V današnjem času, ko prevladuje sodobna tehnologija, je taka vrsta gotovosti nepogrešljiva. Digitalnih distribucij in uporab, ki niso vezane na fizične izdelke, je vedno več.

Mednarodna federacija fonografske industrije (IFPI) je v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) leta 1986 razvila kodo ISRC. ISRC se od kataloških številk ali barkod (črtnih kod) razlikuje po tem, da se le-ta nanaša neposredno na glasbeni posnetek in ne na fizični nosilec, na katerem je glasbeni posnetek fiksiran oz. objavljen. ISRC v številnih državah po svetu že pomaga pri avtomatski registraciji predvajanja. Pričakuje se, da bo v prihodnosti tako tudi v Sloveniji.

ISRC je torej unikatna in stalna oznaka za točno določen posnetek, zapisana pa je v posnetku kot digitalni prstni vtis. Vsak posnetek že ob izidu dobi lastno ISRC kodo, ki jo določi založba. Ta koda mora ostati na posnetku nespremenjena tudi takrat, ko se ta posnetek ponovno pojavi na drugem nosilcu zvoka, na primer: single določenega izvajalca se najprej pojavi na njegovem samostojnem albumu, ki je izdan leta 2005, in je nato ponovno objavljen še na albumu največjih uspešnic v istem letu. Tudi če posnetek dobi drug lastnik, koda ISRC ostane nespremenjena.

IFPI priporoča, da se kodo ISRC uporabi na vsakem glasbenem posnetku in videogramu.